Индиго, бля!
Sonce in jaz



Nikogar ni med soncem in med mano.

Sama sva tukaj sredi vinskih trt,

Jaz se oziram k njemu tja v neznano,

A ono vame prek zelenih brd.



In tare me zavist: Lej, tin a veke

Živiš, o sonce, jaz le bežen hip,

Potlej neskončna noč pokrije veke

In čas izbriše moj obraz in lik.



In vendar moja pot se ne ustavi.

Ostal bom zrno v zvezdi, ki s teboj

Krožila bo tam po neba širjavi,

S teboj, o sonce, a tudi z menoj.



Pa ka govoril bi sedaj o smrti.

Še zmerom tu sva, sonce, jaz in ti,

In se dobrikava sestrici trti

In čakava, kdaj vino dozori.

@темы: Словенская лирика